Ko sem prvič iskala varstvo otrok, sem mislila, da bo to nekaj, kar uredim mimogrede. Pokličeš, preveriš termin, poveš želje in stvar je urejena. A izkazalo se je, da je to veliko več kot logističdna odločitev. Gre za zaupanje, za občutek varnosti in za tisti notranji mir, ki ga potrebuješ, da lahko sploh normalno deluješ. Šele ko sem stopila v to izkušnjo, sem razumela, kako občutljivo in osebno je v resnici.
Spomnim se, kako sem prvič srečala varuško, ki so mi jo priporočili prijatelji. Bila sem bolj živčna kot moj sin, ki sploh ni vedel, zakaj se toliko trudim preveriti vsako malenkost. Sedela sem nasproti nje, opazovala njen miren glas in toplo držo, in hkrati razmišljala, ali bo dovolj pozorna, ko bo treba, ali bo znala postaviti meje, ali bo razumela, da moj otrok včasih potrebuje malo več nežnosti kot drugi. Takrat sem prvič spoznala, da varstvo otrok ni le storitev, ampak odnos.
Prvi dan, ko je prišla, sem ves čas hodila mimo sobe in poslušala, ali je vse v redu. In vsakič, ko sem slišala smeh, se mi je odvalil kamen od srca. Ko sem odšla po opravkih in se vrnila domov, je bila soba urejena, igrače pospravljene, moj sin pa je navdušeno razlagal, kaj sta počela. Tisti trenutek sem dojela, kako dragoceno je dobro organizirano varstvo otrok.
Sčasoma sem ugotovila, da je največja vrednost v doslednosti. Ko otrok vidi isto osebo, ko se navadi rutine, ko ve, da bo vsakič slišan in razumljen. Prav ta stabilnost naredi razliko. Pri izbiri lahko preveriš tudi lokalne programe, kot je denimo Minicity počitniško varstvo, kjer je poudarek na kreativni igri in varnem okolju. In tudi meni je prinesla ogromno olajšanja, saj sem lahko končno delala brez tistega tihega občutka krivde, ki ga poznamo skoraj vsi starši.
Najbolj pa me je presenetilo, da se je skozi čas razvilo tudi prijateljstvo. Njena zunanja perspektiva je bila včasih zlata vredna. Takrat sem se še bolj zavedala, da je kakovostno varstvo otrok nekaj, kar ti lahko pomaga rasti kot staršu.
Varstvo otrok ni samo pomoč. Je partnerstvo.