MTB Park Slovenije

Točkovni snegolovi – ko varnost deluje tiho in učinkovito

Na strehi je veliko elementov, ki jih večino časa sploh ne opazimo. Dokler opravljajo svojo nalogo, so skoraj nevidni. Mednje sodijo tudi točkovni snegolovi. Majhni, diskretni elementi, ki imajo v zimskih razmerah zelo pomembno vlogo, čeprav o njih redko razmišljamo vnaprej.

Sneg na strehi sam po sebi ni težava. Težava nastane, ko se zaradi otoplitve ali sonca naenkrat sprosti večja količina snega. Tak zdrs je lahko nevaren za ljudi, poškoduje vozila, žlebove ali strešne robove. Prav tukaj pridejo do izraza točkovni snegolovi, katerih naloga ni, da sneg popolnoma ustavijo, temveč da ga razbijejo in zadržijo postopoma.

Točkovni snegolovi - ko varnost deluje tiho in učinkovito

Njihov način delovanja je precej drugačen od klasičnih linijskih rešitev. Točkovni snegolovi so nameščeni posamično, v določenem razmiku po površini strehe. Tako razporedijo težo snega in preprečijo, da bi se ta sprostil v enem kosu. Taljenje poteka počasneje in bolj nadzorovano, kar bistveno zmanjša tveganje.

Velika prednost takšne rešitve je prilagodljivost. Postavitev se lahko prilagodi naklonu strehe, vrsti kritine in lokalnim vremenskim razmeram. Prav zaradi tega so točkovni snegolovi zelo primerni za strehe z gladkimi kritinami, kjer je nevarnost zdrsa večja, ter za objekte, kjer je pomemben tudi videz.

Pogosta napaka je razmišljanje, da zadostuje le nekaj elementov na robu strehe. V resnici učinkovitost temelji na pravilnem načrtovanju. Točkovni snegolovi morajo biti nameščeni v ustreznem številu in razporedu. Če so postavljeni le simbolično, ne morejo opraviti svoje naloge, čeprav so tehnično prisotni.

Poleg varnosti ljudi imajo pomembno vlogo tudi pri zaščiti same strehe. Nenadzorovan zdrs snega pogosto povzroči poškodbe žlebov, obrob in drugih strešnih delov. S tem se povečajo stroški popravil, ki bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti. Prav zato so točkovni snegolovi dolgoročna naložba v mir in manj skrbi v zimskih mesecih.

Njihova največja prednost pa je, da večino časa ostanejo neopazni. Ne izstopajo, ne kazijo videza strehe in ne zahtevajo posebnega vzdrževanja. Delujejo tiho, takrat ko je to najbolj potrebno. In prav v tem je njihova prava vrednost.…

Kako mi pitje vode pomaga pri počutju

Ni komentarjev

Sem ena tistih ljudi, ki rečejo, da ne morejo piti vode. Zelo se zavedam, da je pitje vode nujno za zdravje, saj vpliva na marsikatere funkcije v telesu. Predvsem je pitje vode zdravo za ledvice, srce, možgane in celoten prebavni trakt. Pomaga uravnavati telesno temperaturo ter izločati toksine. Vodo je treba piti ves dan, po malih požirkih, in ne samo takrat, ko občutimo žejo.

Kako mi pitje vode pomaga pri počutju

Ob fizičnih naporih, pa tudi ob vročini in bolezni, je treba pitje vode povečati. Sama dolgo časa nisem pila vode. Včasih je bila edina tekočina, ki sem jo pila, kava. Potem sem se preusmerila na sokove in gazirane pijače, a voda mi nikakor ni šla po grlu. Z leti sem dobila suho kožo, bila sem utrujena in pogosto sem imela glavobole. Prijateljice so mi večkrat dejale, da je za vse to krivo, ker ne pijem vode. Vedno so imele pri sebi flaške z vodo, ki so se mi zdele bolj kot ne modni dodatek – lepe, popisane in z zanimivimi zamaški. Čez nekaj časa me je ena od prijateljic prepričala, da sem si tudi jaz kupila eno od teh flašk in začela nositi vodo s seboj. Moja flaška je bila označena z urami, tako da sem se lažje spomnila, kdaj piti. Res sem se morala potruditi, da sem nagnila požirek vode iz flaške. Kadar sem bila s prijateljicami, so me vedno opozarjale. Tako sem počasi začela piti vodo in čez nekaj časa sem res opazila razliko.

Namesto sladkih pijač sem pila vodo, tudi kave sem spila manj. Pila sem jo samo še zjutraj in redko kdaj po kosilu, razen če sem imela kakšne obiske. Najprej se mi je pitje vode poznalo na prebavi. Kasneje sem opazila, da imam več energije, koža je postala bolj napeta in bolj sijoča. Videla sem, da mi pitje vode zelo pomaga, zato imam zdaj vedno s seboj flaško vode.…

Namizni prti lahko dvignejo izgled mize

Ni komentarjev

Ko sem se preselil v novo stanovanje sem si želel, da ima jedilna miza v jedilnici poseben značaj. Dolgo sem jo pustil golo, a mi je zato nekaj manjkalo. Prav tako je bil izgled te mize precej slab, saj je bila stara, staromodna, ter površina je bila že nekoliko spraskana. Zaradi tega je bil izgled res slab. A nakup nove mize se mi je zdel precej nepotrebne, sploh zato, ker sem imel že zadosti drugih stroškov. Tako sem začel razmišljati in iskati način, kako bi lahko za to poskrbel.

Tedaj pa sem dobil idejo ravno od moje mame. Ta mi je rekla, da bi lahko namizni prti to čisto spremenili. Priznam, namizni prti so bili zame nekaj staromodnega. Zdelo se mi je, da kaj takšnega najdeš samo pri kakšni babici doma. A vseeno sem se odločil, da preverim kakšne so kaj opcije, ter morda celo spoznam, da bo to odlična rešitev.

Namizni prti lahko dvignejo izgled mize

Tako sem se res odpravil v bližnjo trgovino, kjer so prodajali razno blago, vključno s kakšnimi prti za mizo. Tam sem lahko našel široko izbiro, tako da sem imel kar široko odprte oči. Izbire je bilo res malo morje, tako da sem si moral vzeti čas in premisliti posamezne opcije.

Tedaj pa mi je pozornost vzel prt, ki je bil v prijetni sivi barvi. Ta se mi je zdel kot nalašč za mojo jedilnico, saj bi naredil precej lep kontrast. Prav tako je imel zanimiv vzorec, ki je bil sicer težko viden, a zadosten, da je malo presekal monotonost.

Pri izbiri prta je pomembno, da natančno izmerite mizo in pustite približno 20–30 cm pada na vsaki strani. Za praktično vzdrževanje izberite bombaž ali lan za naraven videz, oziroma vodoodbojne tkanine za vsak dan. Če želite več dinamike, kombinirajte tekač z nadprtom, menjajte vzorce po sezoni in tako hitro osvežite dekoracijo jedilne mize.

Ta prt sem nato kupil in ga doma postavil na mizo. Naredil sem dva koraka nazaj in si ogledal, kako to izgleda. Tedaj pa sem bil res presenečen. Hitro sem lahko videl, da so namizni prti res lepa popestritev jedilnih miz, ter niso le nekaj za starejše hiše, kot sem si mislil na začetku.…

Varstvo otrok ni le storitev, ampak odnos.

Ni komentarjev

Ko sem prvič iskala varstvo otrok, sem mislila, da bo to nekaj, kar uredim mimogrede. Pokličeš, preveriš termin, poveš želje in stvar je urejena. A izkazalo se je, da je to veliko več kot logističdna odločitev. Gre za zaupanje, za občutek varnosti in za tisti notranji mir, ki ga potrebuješ, da lahko sploh normalno deluješ. Šele ko sem stopila v to izkušnjo, sem razumela, kako občutljivo in osebno je v resnici.

Spomnim se, kako sem prvič srečala varuško, ki so mi jo priporočili prijatelji. Bila sem bolj živčna kot moj sin, ki sploh ni vedel, zakaj se toliko trudim preveriti vsako malenkost. Sedela sem nasproti nje, opazovala njen miren glas in toplo držo, in hkrati razmišljala, ali bo dovolj pozorna, ko bo treba, ali bo znala postaviti meje, ali bo razumela, da moj otrok včasih potrebuje malo več nežnosti kot drugi. Takrat sem prvič spoznala, da varstvo otrok ni le storitev, ampak odnos.

Varstvo otrok ni le storitev, ampak odnos.

Prvi dan, ko je prišla, sem ves čas hodila mimo sobe in poslušala, ali je vse v redu. In vsakič, ko sem slišala smeh, se mi je odvalil kamen od srca. Ko sem odšla po opravkih in se vrnila domov, je bila soba urejena, igrače pospravljene, moj sin pa je navdušeno razlagal, kaj sta počela. Tisti trenutek sem dojela, kako dragoceno je dobro organizirano varstvo otrok.

Sčasoma sem ugotovila, da je največja vrednost v doslednosti. Ko otrok vidi isto osebo, ko se navadi rutine, ko ve, da bo vsakič slišan in razumljen. Prav ta stabilnost naredi razliko. Pri izbiri lahko preveriš tudi lokalne programe, kot je denimo Minicity počitniško varstvo, kjer je poudarek na kreativni igri in varnem okolju. In tudi meni je prinesla ogromno olajšanja, saj sem lahko končno delala brez tistega tihega občutka krivde, ki ga poznamo skoraj vsi starši.

Najbolj pa me je presenetilo, da se je skozi čas razvilo tudi prijateljstvo. Njena zunanja perspektiva je bila včasih zlata vredna. Takrat sem se še bolj zavedala, da je kakovostno varstvo otrok nekaj, kar ti lahko pomaga rasti kot staršu.

Varstvo otrok ni samo pomoč. Je partnerstvo.…

Delovna zaščita ni nekaj, kar se jemlje zlahka

Ni komentarjev

Moje prvo resno srečanje z izrazom delovna zaščita se je zgodilo na gradbišču, ko smo prenavljali družinsko hišo. Sprva sem mislila, da je dovolj, če sem oblečena v stare hlače in superge. Saj vendar ne bom delala nič nevarnega, sem si govorila. Toda že prvi dan sem dobila majhen urez na roki, ko sem brez rokavic prestavljala deske. Takrat sem dojela, da delovna zaščita ni nekaj, kar se jemlje zlahka, ampak nekaj, kar lahko prepreči poškodbe in ti da mirno vest.

Naslednjič sem se dela lotila drugače. Kupila sem rokavice, zaščitna očala in čelado. Kasneje sem dodala še delovno obutev, ki me je rešila pred resnejšo poškodbo, ko sem skoraj stopila na žebelj. Vse te izkušnje so me naučile, da delovna zaščita ni zgolj formalnost, ampak nujnost, ki omogoča varno delo. Ko si enkrat oblečen v pravo opremo, se počutiš veliko bolj samozavestno in osredotočeno.

Najbolj zanimivo je bilo opazovati razliko pri drugih. Prijatelj, ki je sprva zavijal z očmi in govoril, da mu bo vroče v čeladi, je bil prvi, ki je kasneje kupil svojo. Ugotovil je, da se napake zgodijo v trenutku in da je delovna zaščita tista, ki te v takih trenutkih obvaruje.

Danes vem, da delovna zaščita ni namenjena samo gradbiščem. Enako pomembna je pri vrtnarjenju, pri delu z električnimi orodji ali celo pri večjih selitvah. Uporabljam rokavice, kadar prestavljam težje škatle, zaščitna očala pri brušenju, in vedno poskrbim, da imam obutev z dobrim oprijemom. To niso več malenkosti, ampak del moje rutine.

Ena od stvari, ki sem jih spoznala, je tudi to, da dobra delovna zaščita za gradbišča in DIY projekte ni nujno draga. Pomembno je, da je kakovostna in prilagojena nalogi. Rokavice, ki dihajo, so boljše za poletno delo, pozimi pa pridejo prav toplejše. Očala, ki se ne rosijo, so veliko bolj uporabna kot tista najcenejša.

Zame je delovna zaščita postala nekaj samoumevnega. Ko jo oblečem, ne razmišljam več o tem, ali se mi bo kaj zgodilo – vem, da sem naredila vse, da se zaščitim.…

Nikoli si nisem mislil, da mi bodo dvokrilna vrata tako všeč

Ni komentarjev

Kar nekaj časa sem imel težave z mojimi garažnimi vrati. Ta so se začela kar naenkrat zatikati, spuščati čudne in glasne zvoke in tako dalje. A kljub kar nekaj popravilom, v katera sem se spravil, so mi vrata še vedno zelo pogosto zatajila, tako da mi je začelo to precej hoditi po živcih. Najbolj pa me je razjezilo to, da sploh niso bila tako stara, da bi se dogajale takšne reči. Zato sem iskreno povedano prav obžaloval, da sem se takrat sploh odločil za takšna vrata, kajti že na začetku sem bil malo skeptičen glede vse tehnologije in pretiranih mehanizmov teh vrat.

Tako pa mi ni ostalo drugo, kot da kupim kakšna nova vrata, kajti popravila se res niso več splačdala, saj so se težave ponavljale. Takrat pa so me veliko bolj pritegnila kakšna dvokrilna vrata. Ta so namreč res tista osnovna, oziroma preprosta, zaradi česar ne mora priti do takšnih težav. Zaradi tega sem si kar začel ogledovati različne dvokrilna vrata za garaže, ki sem jih našel na spletu. Presenečen pa sem bil nad tem, da čeprav sem mislil, da so tovrstna vrata precej zastarela, je bilo na spletu mogoče najti res ogromno različnih opcij in ponudb. Zato sem bil prav navdušen, ter že komaj čakal, da najdem kakšna primerna. Več informacij in fotografij sem našel v ponudbi, kjer so dvokrilna vrata ograje.com jasno predstavljena.

Med raziskovanjem, pa so me dvokrilna vrata navdušila še zaradi enega pomembnega razloga. To je bila cena. Ta je bila veliko ugodnejša, kot katerakoli dvižna in podobna sodobna garažna vrata. Zato sem lahko na ta način celo prihranil nekaj denarja. Po montaži pa sem bil prav navdušen nad samo preprostostjo in estetiko, tako da sem vedel, da sem se odločil prav. Kar se tiče funkcionalnosti, pa je bila ta čisto dobra, kajti odpirala so se čisto enostavno in hitro. Sicer se niso dvignila ali zložila, vendar na koncu koncev tega sploh nisem potreboval.…

Kako mi je kalkulator cena elektrike odprl oči

Ni komentarjev

Če bi mi kdo pred letom dni rekel, da bom kdaj navdušena nad orodjem, ki se imenuje kalkulator cena elektrike, bi se mu verjetno smejala. Mislila sem, da so takšne stvari za računovodje ali ljudi, ki res obvladajo številke. Jaz pa sem bila tisti tip, ki račun za elektriko samo pogleda, vzdihne in plača. Brez vprašanj.

Potem pa se je zgodilo. Tisti račun, ki je bil tako visok, da sem si rekla, ‘nekaj ne more biti v redu.’ Namesto da bi se jezila na ponudnika, sem prvič odprla spletni kalkulator cena elektrike. Vpisala sem, koliko porabimo na mesec, izbrala našo tarifo in tip ogrevanja, ter pritisnila ‘izračunaj.’ V trenutku sem videla razčlenitev – koliko nas stane vsaka naprava, vsaka ura ogrevanja, vsak mali pozabljen polnilec v vtičnici.

Tisto, kar mi je bilo prej abstraktno, je postalo konkretno. Kalkulator cena elektrike mi je pokazal, da največ porabimo takrat, ko sploh ne pomislimo na to, recimo ponoči, ko puščamo televizijo v stanju pripravljenosti ali luči prižgane na hodniku. Kar naenkrat sem začela drugače gledati na te majhne stvari.

Naredila sem mini eksperiment: teden dni sem vsak večer preverila porabo in jo vpisala. Naslednji teden sem izklapljala vse nepotrebne naprave. Rezultat? Kalkulator cena elektrike mi je pokazal skoraj 20 % manjšo porabo. Ko sem videla številke, sem bila iskreno ponosna. Ne zato, ker bi prihranila nekaj evrov, ampak ker sem imela občutek, da končno razumem, kaj plačujem.

Danes ga uporabljam skoraj rutinsko. Ko razmišljam o novem aparatu, preverim, kako bi vplival na skupno porabo. Ko pride zima, izračunam, koliko bi pomenila stopinja manj pri ogrevanju. Kalkulator cena elektrike je postal moj mali osebni svetovalec.

In kar je najlepše, naučil me je, da zmernost ni odrekanje. Je le zavedanje. Da ima vsaka luč svojo ceno, a tudi svoj namen. In da ni nič narobe, če si kdaj privoščimo toplino. Vse dokler vemo, kaj stoji za številkami, ki jih vidimo na zaslonu.…

Kako nas je apartma Bovec zelo očaral

Ni komentarjev

S prijatelji smo se na hitro dogovorili, da se podamo za podaljšan vikend malo na okoli v bolj sveže kraje. Poletna vročina nas je že skoraj popolnoma izmučila. Odločili smo se za Bovec in iskali namestitve na bookingu.

Kako nas je apartma Bovec zelo očaral

Zelo težko je bilo sedaj sredi sezone kakšen prost apartma. Pa se nam je nasmehnila sreča in na voljo je bil še en apartma Bovec za solidno ceno in dosti velik za nas vse. Takoj smo sprovedli rezervacijo in tudi takoj plačali. Komaj sem čakala konec tedna, da sem spakirala vse potrebno, čeprav za teh nekaj par dni nismo potrebovali dosti stvari. Med pripravljenimi stvarmi je bilo največ oblačil, saj si nisem predstavljala koliko hladneje bo tam. Končno je prišel dan in odpeljali smo se do Bovca. Mož si je dal v navigacijo naslov za apartma Bovec in ostali prijatelji so nam sledili. Kmalu smo prispeli na cilj. Nastanitev smo našli takoj in bili nad njo zelo navdušeni. V apartmaju je bilo tudi dosti zimskih stvari. Bilo je nekaj debelih odej in še nekaj ostalih stvari, ki so spominjale na zimo. V apartmaju je bil tudi kamin z drvmi, že pripravljen samo za zakurit. Zelo smo se nasmejali na ta račun, kako nas bo sedaj teh par dni zeblo in se bomo lahko pogreli. Sicer pa je bil apartma Bovec lepo urejen, imel je novejšo opremo in veliko gospodinjskih pripomočkov. Lokacija je bila odlična in tudi okolica samega apartmaja je bila zlita z naravo. Večerno sedenje zunaj in jutranje pitje kave s poslušanjem ptic in žuborenjem bližnje reke je bilo naravnost pravljično. Tokrat smo si res napolnili baterije, kot se reče kadar malo počivaš.

Okolica je bila res čudovita, delali smo kratke izlete in si ogledovali znamenitosti in posebnosti narave. Odločili smo se, da se bomo v ta apartma Bovec še vrnili v zimskem času, da bomo izkoristili tudi kamin in uživali še v zimski idili. Več informacij o ponudbi najdete na tiptopbovec.com.…

Dodatek vrtne lope k mojemu vrtu je bil res prijeten

Ni komentarjev

Kar nekaj časa sem razmišljal, da bi kupil kakšno vrtno lopo. Na začetku je bila ta ideja namenjena samo temu, da bi lahko malo uredil svoj vrt. Ta je bil namreč poln razne krame, orodja in podobnih reči. Na začetku to ni bilo tako hudo, vendar pa se je začelo vse skupaj z časom kopičiti, dokler moj vrt ni postal že čisto neurejen in prav grd. Ker pa je bil vrt precej prijeten prostor pri mojem domu, mi je bilo pomembno, da je ta kar se da urejen.

Glede na to, da sem rabil samo neko shrambo, pa so mi poleg vrtne lope, na misel prišle še druge alternative. Na primer kakšne zunanje omare in regali, saj bi bilo to ceneje. Tukaj pa je bilo nekaj težav. Omare niso imele toliko prostora, kot bi ga potreboval, izgled pa prav tako ni bil ravno najlepši.

Zato mi je ideja vrtne lope postajala vse bolj všeč. Obrnil sem se na splet in tam eno naročil. Pri tem pa sem bil tudi precej presenečen, koliko različnih opcij je bilo. Hitro sem videl, da vrtne lope niso le neka shramba, ampak so prav lepe majhne hiške. Še bolj sem bil navdušen, ko je ta prispela. Že samo sestavljanje je bilo precej zabavno. Odločil sem se za vrtne lope Hrovat.net, ker ponujajo odlično razmerje med kakovostjo in ceno.

Ko pa je bila sestavljena, ter je stala na svojem mestu, pa je izgledala prav lepo. Res je lepo popestrila moj vrt. Nato sem začel vstavljati vse reči, ki so ležale po vrtu in sem hitro opazil, da je prostora kar nekaj. Zato sem lahko tudi malo razbremenil garažo, ki je bila že polna razne krame, ki mi ni služila, vendar je nisem želel odvreči stran.

Zato sem danes zelo vesel, da sem se odločil za nakup vrtne lope. Res je prijeten dodatek k vrtu, ter mi ga ni le popestrila, ampak tudi uredila.…

Jaz in moja kosilnica

Ni komentarjev

Ko sem bil otrok, je imela kosilnica skoraj mitski status. Spomnim se, kako je oče ob sobotah zjutraj počasi potegnil iz garaže svojo staro bencinsko kosilnico, jo postavil na travnik in zagnal z močnim, hrumečim potegom. Ta zvok mi je pomenil, da se začenja vikend, da bomo zunaj, med travo, soncem in domačimi opravili.

Takrat mi ni bilo dovoljeno kositi – preveč nevarno, je rekel. A sem si želel. Opazoval sem ga, kako sistematično prehaja po zelenici, v ravnih vrstah, kot nekakšen umetnik, ki s čopičem riše vzorce. Ko sem bil starejši, mi je končno zaupal to nalogo. In čeprav sem si predstavljal, da bo to opravilo dolgočasno, sem hitro ugotovil, da ima nekaj pomirjujočega v sebi.

Jaz in moja kosilnica

Moja prva samostojna košnja je bila nekakšen obred prehoda. Sredi poletja, v majici brez rokavov, z malo preveč entuziazma sem kosil skoraj dve uri in pozabil na vodo, klobuk in zaščito. Učil sem se sproti – kako kosilnica odreagira na grbine, kako dolgo zdrži poln rezervoar in kako natančno moraš zaviti, da ne pustiš nepokošene črte.

Zdaj, ko imam svojo hišo in je kosilnica moja, sem postal tudi jaz tisti oče. Včasih me otroci gledajo skozi okno ali pa pridejo ven in hodijo za mano. In vsakič znova, ko zavihtim kosilnico, se spomnim na tista sobotna jutra iz otroštva. Košnja ni več samo opravilo. Je tradicija, spomin, način, kako skrbim za prostor in za občutek doma. In čeprav bi lahko danes kupil robotsko kosilnico, je v tem ritualu nekaj, česar še ne želim prepustiti stroju.

V teh trenutkih, ko hodim gor in dol po vrtu s kosilnica v rokah, pogosto razmišljam o drugih stvareh – o tednu, ki je za mano, o načrtih za prihodnost, včasih pa enostavno samo uživam v ritmu. To je čas brez ekranov, brez motenj, samo jaz in delo, ki prinaša takojšen rezultat. In prav to – občutek, da nekaj ustvarjam z lastnimi rokami – me vedno znova navdihne.…